Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v torek v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi se izvedla po morebitni sklenitvi premirja. Namen te pobude, ki so jo podprle članice tako imenovane koalicije prostovoljcev, je zagotavljanje robustnih varnostnih jamstev in stabilnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Čeprav obeti za takojšnjo prekinitev ognja ostajajo oddaljeni, podpisniki poudarjajo pomen priprav na obdobje po konfliktu. Po besedah predsednika Macrona bi večnacionalne sile služile kot oblika zagotovila in podpore za vzdrževanje miru, ko se spopadi ustavijo. Dokument predstavlja politično zavezo zahodnih zaveznic k dolgoročni varnosti Ukrajine in preprečevanju ponovnih napadov, hkrati pa utrjuje diplomatsko sodelovanje med Parizom, Londonom in Kijevom v okviru prizadevanj za mir.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob robu srečanja »koalicije prostovoljcev« v Parizu izjavil, da bi Francija po morebitni sklenitvi premirja v Ukrajino lahko napotila več tisoč svojih vojakov. Ti bi delovali v okviru večnacionalnih sil, ki bi skrbele za ohranjanje miru in zagotavljanje varnosti na terenu. Macron je poudaril, da se priprave na vzpostavitev tovrstnih sil v zraku, na morju in na kopnem že izvajajo. Napoved prihaja po tistem, ko so predstavniki več držav v Elizejski palači podpisali izjavo o sodelovanju v omenjeni koaliciji. Namen te pobude je vzpostaviti t.i. sile za ponovno zagotovitev varnosti (force de réassurance), ki bi preprečile nadaljnje sovražnosti po prenehanju neposrednih spopadov med Ukrajino in Rusko federacijo. Macronova izjava nakazuje premik k aktivnejši vlogi zahodnih sil pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji, čeprav je napotitev vojakov pogojena s predhodno ustavitvijo ognja.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Francoski preiskovalci so s pomočjo nove grafološke ekspertize potrdili, da je serijski morilec François Vérove, znan pod vzdevkom Le Grêlé, leta 1990 umoril Gilberta Gaudryja. Truplo žrtve so pred skoraj 36 leti odkrili v gozdu v departmaju Essonne, vendar primer dolga leta ni bil pojasnjen. Nova analiza pisave se ujema s predhodnimi balističnimi dokazi, ki so prav tako nakazovali na Vérovo vpletenost v ta zločin. François Vérove, nekdanji policist in žandarm, je desetletja veljal za enega najbolj iskanih kriminalcev v Franciji. Njegova identiteta je bila razkrita šele leta 2021, ko je pred načrtovanim odvzemom vzorca DNK storil samomor. Najnovejše ugotovitve, o katerih poroča časnik Le Parisien, potrjujejo, da seznam njegovih žrtev še ni dokončen, saj preiskovalci s sodobnimi forenzičnimi metodami sistematično pregledujejo stare nerešene primere umorov in posilstev.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Pariško tožilstvo je v ponedeljek uradno odprlo tako imenovano vzporedno preiskavo tragičnega požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je v silvestrski noči zahteval 40 smrtnih žrtev in povzročil poškodbe pri 116 ljudeh. Odločitev za pregon so sprejeli zaradi velikega števila vpletenih francoskih državljanov, saj je med umrlimi devet Francozov, med poškodovanimi pa jih je triindvajset. Francoska tožilka Laure Beccuau je pojasnila, da postopek ne predstavlja nezaupanja v švicarsko pravosodje, temveč služi kot podpora žrtvam in njihovim družinam pri uveljavljanju njihovih pravic. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer je ogenj izbruhnil, pod drobnogledom pa sta se znašla tudi lastnika lokala, Jacques in Jessica Moretti, ki sta prav tako francoska državljana. Švicarski organi njun primer že obravnavajo zaradi sumov povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Francosko tožilstvo poudarja, da je takšna preiskava običajna v primerih množičnih nesreč v tujini, kjer so žrtve francoski državljani, saj omogoča neposreden stik in lažjo koordinacijo med pravosodnimi organi obeh držav.

Več kot 400 turistov, ki so bili zaradi prekinitve letalskih povezav ujeti na jemenskem otoku Sokotra, se je v sredo začelo vračati domov. Po navedbah lokalnih uradnikov so organizirali povratne lete z letalsko družbo Yemenia Airways, ki potnike prevaža preko jemenskega mesta Aden do Džide v Savdski Arabiji. Celoten postopek evakuacije vključuje 416 tujih državljanov, med katerimi je tudi približno 60 ruskih državljanov. Potniki so se na otoku znašli v negotovem položaju po tem, ko so bile redne povezave motene, kar je povzročilo logistične težave pri njihovem odhodu. Cena letalske vozovnice za povratni let znaša približno 700 ameriških dolarjev. Kljub zapletom so jemenske oblasti zagotovile, da bo vsem omogočen varen prehod preko kopenskega dela Jemna, ki ga še vedno pretresajo notranji konflikti, do varnejših mednarodnih vozlišč v sosednji Savdski Arabiji.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

Občina Crans-Montana je v torek uradno priznala resne pomanjkljivosti pri izvajanju rednih varnostnih nadzorov v lokalu Le Constellation, ki ga je v silvestrski noči uničil katastrofalen požar. Po zadnjih podatkih je v ognju življenje izgubilo 40 oseb, preiskava pa je razkrila, da objekt v obdobju med letoma 2020 in 2025 ni bil ustrezno pregledan s strani pristojnih služb. Predsednik občinskega sveta Nicolas Féraud je na novinarski konferenci izrazil globoko obžalovanje in poudaril, da bo občina prevzela polno odgovornost, ki jo bo v postopku določilo sodstvo. Kljub priznanju o pomanjkanju nadzorov je občinsko vodstvo pojasnilo nekatere tehnične vidike stavbe. Po besedah Férauda sistem požarnega alarma za tovrstne objekte po veljavni zakonodaji ni bil obvezen, število zasilnih izhodov pa naj bi teoretično zadoščalo za evakuacijo 200 oseb. Tragični dogodek je sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih v švicarskih turističnih središčih, medtem ko preiskovalni organi še vedno ugotavljajo neposredni vzrok za izbruh ognja v priljubljenem lokalu.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Francoski gledališki in filmski igralec Arnaud Denis je javno naznanil, da je v Belgiji sprožil postopke za evtanazijo zaradi neznosnih bolečin, ki so posledica operacije kile. Denis, ki je postal vidnejši žvižgač v aferi z neustreznimi mrežastimi vsadki za kile, se je za poseg odločil leta 2023, vendar mu je proteza povzročila trajne poškodbe živčevja in kronične bolečine. Kljub poznejši odstranitvi vsadka se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, kar ga je privedlo do odločitve o končanju življenja. Igralec je svoje stanje primerjal z rakom v terminalni fazi in poudaril, da nima več nobene kakovosti življenja. Njegov primer je ponovno odprl vprašanja o varnosti medicinskih pripomočkov in odgovornosti proizvajalcev mrežic, ki se pogosto uporabljajo pri operacijah kil. Denis s svojo zgodbo opozarja na tisoče pacientov, ki se po svetu spopadajo s podobnimi zapleti, medtem ko francoska zakonodaja glede pomoči pri končanju življenja ostaja strožja od belgijske.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Smrtonosna eksplozija, ki je konec decembra odjeknila v tovarni Elkem v kraju Saint-Fons, je zahtevala dve življenji in povzročila začasno omejitev gibanja za prebivalce štirih sosednjih občin v bližini Lyona. Nesreča je ponovno opozorila na resne varnostne pomanjkljivosti v t. i. dolini kemične industrije na jugu Lyona, kjer so tveganja zaradi industrijskih obratov izjemno visoka. Kljub temu da je bil že leta 2016 sprejet načrt za posodobitev in zagotovitev varnostnih standardov za več kot 5.400 stanovanjskih objektov, se izvajanje ukrepov še vedno sooča z velikimi zamudami in ovirami. Preiskava dogodka je izpostavila dejstvo, da prebivalci na območju živijo v nenehni nevarnosti, saj proces zavarovanja domov pred morebitnimi industrijskimi katastrofami poteka prepočasi. Lokalne oblasti in strokovnjaki opozarjajo, da so zamude pri sanaciji stanovanj nesprejemljive glede na potencialno uničujoče posledice podobnih nesreč v prihodnosti. Incident v tovarni Elkem tako ne predstavlja le osamljene tragedije, temveč sistemski opomin na nujnost hitrejšega ukrepanja pri zaščiti civilnega prebivalstva v industrijsko obremenjenih regijah.

V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

V stanovanjskem objektu v francoskem mestu Grenoble je v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, odjeknila močna eksplozija, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Po navedbah lokalne policije je eksplozivna naprava, ki je bila aktivirana okoli 2. ure zjutraj v četrti Villeneuve, popolnoma uničila dvoje vrat, poškodovala tretja ter povzročila počrnitev sten v skupnih prostorih stavbe. Na kraju dogodka so preiskovalci odkrili ostanke eksplozivnega telesa, vendar motiva za napad za zdaj še niso ugotovili. Kljub silovitemu poku, ki je prebudil stanovalce, v incidentu ni bil nihče poškodovan. Po eksploziji je približno petdeset stanovalcev samoiniciativno zapustilo svoje domove, vendar se po pregledu objekta niso poročali o morebitnih žrtvah. Policija je nemudoma odprla preiskavo, s katero želijo ugotoviti storilca in okoliščine napada, saj odgovornosti za dejanje do tega trenutka ni prevzela nobena skupina.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.